Nasad in predelava

Zemlja za nasad jagod se začne pripravljati par let preden se nanjo posadi jagode. Najprej se opravi analiza tal, s katero ugotovimo, kako so v njej zastopana posamezna hranila. Na podlagi analize tal se tla ustrenzno založijo s hranilnimi elementi. Nato se na to zemljišče poseje kakšen podor (to so rastline, ki ustvarijo veliko zelene mase) in se jih nato podorje. Tako v tla spravimo veliko organske mase, ki tla obogatijo in dvigujejo humus. Takšno setev in zaoravanje zelene mase se v letih priprave nekajkrat ponovi. V začetku junija opravimo zadnji tak podor zelene mase, tla dobro poravnamo in naredimo grebene. Na grebene namestimo namakalno cev in grebene oblečemo s plastično folijo. Med grebene namestimo vrtnarsko folijo, ki preprečuje rast plevelov. V vnaprej pripravljene luknje konec junija ali v začetku julija posadimo jagode. Do jeseni naredimo vse, da mlade rastline jagod čim bolj zrastejo – odstranimo cvetove, odstranjujemo vitice, odstranjujemo plevele, namakamo, … Ker jagode vsako leto posadimo na na novo pripravljeno zemljo moramo prestaviti tudi vse plastenjake. To naredimo čim prej po izdelavi grebenov. Nekatere plastenjake s folijo pokrijemo konec januarja ali v začetku februarja, druge pokrivamo šele v sredini aprila. Na ta način poskrbimo, da je sezona obiranja jagod čim daljaša. Z obiranjem jagod pričnemo konec aprila, zadnje oberemo do sredine junija.

Če želimo jagode pridelovati na ekološki način in za to prejeti certifikat, moramo za to z eno izmed organizacij za kontrolo in certificiranje skleniti pogodbo. S pogodbo se zavežemo, da bomo jagode pridelovali po smernicah ekološke pridelave, certifikacijska organizacija pa se zaveže, da bo to pridelavo kontrolirala. V ekološki pridelavi je prepovedana uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil in kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev. Če našo ekološko pridelavo primerjamo s standardno integrirano pridelavo jagod lahko zapišemo, da pri nas jagode gnojimo na naravi prijaznejši način, ne uporabljamo herbicidov, ne uporabljamo običajnih pesticidov in ne uporabljamo nobenega bakra in žvepla.

Vsako leto preiskušamo nove in nove sorte. Posadimo vse sorte, ki jih lahko dobimo in iščemo kaj novega in boljšega od sort, ki jih gojimo. Tako imamo na preizkušnji vsako leto vsaj eno sorto, lahko pa je teh sort tudi veliko več.

S predelavo smo se začeli ukvarjat leta 2020. Za tem ni neke romantične zgodbe, je samo leto covid ukrepov in več časa. Začeli smo kuhat dve marmeladi, brez pričakovanj, ugotovili, da je na svetu prostor za naše produkte, od takrat smo repertoar razširili še za sok in po novem tudi za liofilizirane jagode. In itak že razmišljamo o novih okusih, variacijah in jedeh, ki jih lahko ponudimo. Na ta način porabimo ves višek jagod in omogočimo uživanje v njih čez celo leto.